Intervju: Mednarodna salsa prvaka Giancarlo in Masha

Giancarlo in Masha sta bila v Novi Zelandiji povabljena kot gostujoča koreografa za salso in mambo v televizijskem showu»So you think you can dance« in sta edini plesni par, ki se je v novozelandski različici oddaje »Nova Zelandija ima talent«uvrstil v polfinale (top 30). Sodelovala sta v oddaji »Dobro jutro na TVNZ« kot vodilna strokovnjaka na področju salse. Na svetovnem prvenstvu v salsi sta se uvrstila med najboljših 5, obenem pa sta večkratna mednarodna salsa prvaka.Skupaj sta nastopala, tekmovala, koreografirala, učila in vodila delavnice  po celem svetu: Sydney, Melbourne, Perth, Brisbane, Gold Coast, Auckland, Wellington, Hong Kong, Seoul, Bangalore, Miami, Los Angeles, San Juan, Hamburg, Stockholm in drugje. Sta koreografa in trenerja pri Latinissimo Dance. Pred tedni sta se preselila v Slovenijo, kjer se nameravata ustaliti in v Plesnem mestu poučevati salso. Njuna želja je, da bi se Slovenci tudi v salsi zavihteli v sam svetovni vrh, saj smo dokazano narod, ki že zdaj posega po najvišjih stopničkah v rock and rollu, show plesih itd.

Maša Kje pravzaprav ste rojeni in kako je potekalo vaše otroštvo v Sloveniji?

Rojena sem v Kranju in odrasla sem v Šentvidu v Ljubljani.  Že od majhnih nog me je zanimal ples in sem zelo zgodaj začela z Ritmičnim baletom in nato nadaljevala z Ritmično gimnastiko.  Vzporedno pa sem tudi plesala. Moja boga mami me je vsak dan morala peljati na treninge, tako da sem ji lahko zelo hvaležna, ker se je to za mene razvilo v obsežno kariero, ne samo tu v Sloveniji, ampak kamorkoli grem…dobesedno.

Giancarlo Tvoja rojstna dežela je Peru. Koliko let si preživel tam, na kaj te najbolj vežejo spomini mladosti v Peruju?

V Peruju sem preživel prvih 6 let svojega življenja. Na Peru me veže predvsem moja družina. Zahvaljujoč njim sem lahko obdržal stik s svojo latinsko kulturo ter španskim jezikom.

Maša Tvoja družina se je odselila na Novo Zelandijo, zakaj, s kakšnimi cilji in pričakovanji?

Moji starši so se preselili na Novo Zelandijo z željo po boljšem življenju. Mislim da ta občutek pozna veliko Slovencev. Noben nov začetek pa ni lahek, tako da ne vem koliko smo si uspeli izboljšati kvaliteto življenja. Vseeno smo tam živeli skoraj 20 let, medtem pa smo Slovenijo vedno pogrešali.

Giancarlo Iz Peruja te je pot vodila k očetu na Švedsko, tam si verjetno obiskoval šolo (kateri poklic je bil tvoj cilj) in kako si prišel v plesne kroge)?

V bistvu sem kot otrok, kot mnogo majhnih dečkov, najprej želel postati pilot. Ko pa sem imel okoli 9 let, mi je oče podaril fotoaparat, kar je spremenilo moje življenje. Fotografiranje je postalo moja glavna strast, ki je s časom postajala vedno večja. Želel sem si postati foto reporter. S salso pa sem spoznal čez čas, ko me je prijatelj iz Peruja, ki se mu je zdelo smešno, da ne znam plesati salse, odpeljal v nočni latino klub v Stockholmu. Še vedno se dobro spominjam trenutka, ko sem vstopil v klub in videl množico ljudi, ki so vsi skupaj plesali v harmoniji v nalezljivem ritmu salse. Ostal sem brez besed in si mislil: ”Moram se naučiti plesati tako!” Tako se je vse skupaj začelo…

Maša Kot ritmičarka in plesalka si verjetno kmalu našla v Novi Zelandiji sredino v kateri si se našla in kdaj je glavna v tvojem življenju postala Salsa?

Takoj ko smo se ustalili sem se začela iskati v nekem plesu ali pa v ritmični gimnastiki. Kljub temu, da sem našla tudi ritmično gimnastiko, mi nekako ni bilo nič všeč tako kot doma, oziroma tako kot sem bila navajena. Tako da sem se odločila da poizkusim nekaj novega. Po dolgem iskanju sem slišala za salso in v tem sem se kasneje tudi našla.  To me je osrečilo in ta ples je po hitrem postopku postal ogromen del mojega življenja.  V tem sem našla nove prijatelje, oziroma novo družbo, novo veselje, zdravje, fitnes in tudi svojega življenskega partnerja.

Giancarlo Salsa te je navdušila šele 2001, kaj pa je sledilo potem in ali nam lahko izdaš kako sta sploh prišla skupaj z Mašo?

Torej, moja prva izkušnja s salso se je zgodila v Stockholmu tik preden sem odšel na študij novinarstva v Avstralijo leta 2002. Izbral sem Melbourne, ker je bilo to edino mesto, ki mi je nudilo oboje, izbran študij in salso! Moji profesorji fotografije so me spodbujali k fotografiranju stvari, ki me zanimajo in do njih čutim strast. Naloga je bila zame lahka saj je salsa do takrat postala moja druga največja strast. Pravzaprav sem potem preživel toliko časa ob salsi, da je za fotografijo že skoraj zmanjkovalo časa. To je vodilo do novega preobrata v mojem življenju. Prej sem imel salso zgolj za hobi in nisem razmišljal o tem, da bi postal profesionalni plesalec. Ampak očitno sem takrat odkril svoj pravi talent. Leta 2003 sem začel poučevati salso pod lastnim imenom Latinissimo. Na koncu leta 2003, ko sem ravno zaključeval plesno šolsko leto, je na enega od tečajev prišla Maša. Takoj sem jo opazil zaradi njenega privlačnega videza, telesa in odličnega plesa. Jasno mi je bilo, da to ni njen prvi tečaj in da se mora s tem že dlje časa ukvarjati. Kmalu zatem sva se zapletla še romantično, kar je sčasoma pripeljalo tudi k plesnemu partnerstvu.

Maša Vajina plesna pot se je začela strmo dvigovat, sledili so vajini uspehi na tekmovalnem parketu, nato so zablesteli tudi vajini učenci, nato pa selitev v Slovenijo. Zakaj, mi Slovenci vedno nekaj jamramo, tujina se nam zdi kot sanje ki postanejo resničnost. Tudi o Novi Zelandiji mislimo tako. Ti in Giancarlo pa sta pobrala vse kar sta imela in prišla domov?

Tako je! Zavedava se, da sva za sabo zapustila zelo uspešen plesni studio. Čutila pa sva, da sva presegla svoja pričakovanja, ostalo ni nič več za dokazovanje in nič prostora za rast. Kot vsak strasten plesalec pa si tudi midva želiva rasti, dodatnega izobraževanja in napredka, želiva si nekakšnega preporoda. Ta odločitev ni bila lahka za nobenega od naju. Vedela sva, da se morava premakniti, obenem pa sva bila prestrašena. Še posebej je bilo težko za Giancarla, saj ne pozna jezika in se je podal v zanj popolnoma neznano deželo. Zame pa je bilo to sledenje svojemu srcu. Kljub temu, da naju je bilo še vedno strah podati se v neznano, sva čutila, da to morava storiti. Čutila sva, da bova uspela kamorkoli se podava, ne glede na jezik. Verjela sva, da imava s svojimi 15 letnimi izkušnjami, znanjem, osebnostjo in trdo kožo vse kar potrebujeva za uspeh. To nama je vlilo samozavesti. Vedela sva, da je vse samo stvar odločitve. Vse ostalo se bo izšlo tako kot je treba.

Vem, da veliko Slovencev sanja o življenju v tuji državi, dlje kot je, bolje je. Ampak sama sem ravnokar prišla iz najbolj možno oddaljene države na svetu in lahko povem, da ima bivanju na otoku svoje slabosti. Slovenija ni samo finančno precej dostopna, tudi njena geografska lega je idealna za plesalce. Samo poglejte uspehe, ki jih slovenski plesalci dosegajo! Dokler ne zapustiš države se tega sploh ne zavedaš. Vpliv sosednjih držav in celotnega evropskega kontinenta je odigral močno vlogo pri uspehu slovenskega športa in umetnosti. Država je majhna, a sredstva so blizu. Ni ti treba preživet 10 ur na letalu, da bi doživel nekaj novega. Če živiš na Novi Zelandiji (ali v Avstraliji), kjer je sicer res zelo lepo, pa ti vzame veliko, finančno in časovno, če želiš najti nove inspiracije.

Giancarlo Opiši na kratko tvoje prve trenutke v Sloveniji, vajin dom na Bizeljskem?

V bistvu sem prvič obiskal Slovenijo leta 2005. Sicer ne spomnim dosti, ker je bil bolj kratek obisk in se nisem preveč posvečal državi kot taki. Tokrat pa sem že od prvega dne navdušen nad modernostjo države. Npr. imate ogromno različnih dejavnosti, storitev in sredstev, ki nama v Novi Zelandiji zaradi visokih cen in oddaljenosti niso bila na voljo. Bizeljsko, hmm, to je definitivno podeželje, bolj kot sem si sprva želel. Ampak mi je priraslo k srcu. To je zame postal poseben kraj. Zelo je tiho in deluje sproščujoče. Je velik kontrast mestom v katere redno potujeva – Miami in podobno.

Maša Vajina plesna pot v Sloveniji je na začetku, našla sta ljudi s posluhom za vajine plesne korake v Plesnem mestu. Kaj pripravljata v kratkem kaj na dolgi rok?

Plesno mesto je res mesto s posluhom za vsak plesni gib, kjer se vsaka želja, ideja, preblisk, lahko uresniči skozi plesni gib seveda. Tukaj plešejo malčki, odrasli, tukaj lahko asimilirate zvočne kopeli, jogo. Tukaj iz vsakega kotička veje glasba, smeh, veselje. Vesela sva, da sva našla pot v to »mesto plesa«. Pred kratkim sta naju Marko Hren in Anita Vihtelič povabila kot plesalca in koreografa v TV oddajo, nastopila bova tudi na elitnem plesu na Ljubljanskem gradu, gosta bova na 25 letnici Plesnega mesta, vabijo naju na snemanje video spotov.

Ja, … Salso, takšno kot jo pleševa in učiva midva bi rada predstavila vsem; tistim na začetku, tistim, ki si želijo družabnega poplesavanja, tistim, ki si želijo nastopanja in tistim, ki želijo dosegati rezultate na tekmovanjih. Želiva, da se Slovenijo opazi na mednarodnih tekmovanjih v salsi. Trenutno že pripravljava in trenirava dve amaterski plesalki, ki bosta z Giancarlom tekmovali na profesionalno amaterskih kvalifikacijah svetovnega ranga. Vodiva tudi skupino naprednih plesalcev in vsaka vaja z njimi nama je čisti užitek. »Slovenci ste odlični plesalci« pravi Giancarlo.

Najin cilj je ponuditi priložnost amaterskim plesalcem, da se preizkusijo, okusijo in dosežejo to kar so najini bivši plesalci dosegali na lokalnih, državnih in mednarodnih plesnih odrih. Rada bi navdihnila plesalce in predala svoje znanje o salsi in ostalih uličnih latino plesih čim večim posameznikom. Če bi se želeli tudi vi naučiti novega plesnega stila, spoznati nove ljudi, se zabavati in ostati v formi, morda celo tekmovati, vas vabiva, da pridete k nama v Plesno Mesto v Ljubljani, kjer imamo res odlične pogoje. Veseliva se že vaših plesnih gibov!

.
Kaly Kolonič